Ko sem bila mlada, sem veliko smučala, to je bilo tisto klasično smučanje. Potem pa sem smučanje opustila in nisem stala več let na smučeh. Ko sem prišla v srednja leta, pa me je smučanje spet začelo zanimati, ne klasično, tokrat me je pritegnil tek na smučeh. Sama še nikoli nisem stala na takšnih smučkah in nisem vedela, kako to gre. Tako sem vedela, da potrebujem nekoga, ki me bo naučil. Šole smučanja so drage, zato sem poklicala prijateljico, za katero sem vedela, da tek na smučeh obvlada in se tako dogovorila za določen viked, da sva se dobile na določene smučišču.
Seveda sva prej spile nekaj toplega in kratkega, ker sva morale najprej poklepetati o drugih stvareh, tako je tek na smučeh počakal. Potem pa sva šli in začeli. Moram priznati, da sem komaj čakala, ker me je zanimalo, ali bi tek na smučeh prevelik zalogaj zame. Tako sem spoznala, da je to res lep šport, kjer se dobro rekreiraš. Tako sva naredile nekaj kilometrov po progi in prijateljica me je neprestano opozarja, kaj vse počnem narobe. Na koncu sem bila utrujena, nisem mogla verjeti, kako zelo te tek na smučeh utrudi.
Čeprav sva imele kar nekaj postankov, sem domov prišla utrujena. Sedaj si upam reči, da lahko grem smučat sama, vendar se zavedam, da ne bi bilo prav nič narobe, če bi prijateljica šla z menoj še kakšnih dvakrat, ker bi se tako res naučila še boljše. Meni je tek na smučeh postal super šport in lahko rečem, da se bom sedaj leta naprej ukvarjala z tem zimskim športom, dokler me ne pritegne nekaj drugega. Ker nisem vedela ali mi bo tek na smučeh všeč, sem imela še izposojeno opremo, tako je sedaj čas, da si kupim svojo in jo imam doma.