Že od nekdaj je bila telefonska centrala ključna za komunikacijo v podjetjih in večjih ustanovah, saj povezuje zaposlene ter omogoča učinkovite stike s strankami. Ta sistem izboljšuje organizacijo dela in pozitivno vpliva na zadovoljstvo strank.

Z razvojem tehnologije pa se je telefonska centrala skozi čas močno spreminjala. V začetkih so za prevzem in povezovanje klicev skrbeli ljudje. Takrat še ni bilo samodejnih sistemov, zato je za povezave klicev skrbela operaterka ali operater, ki je ročno povezoval linije. Delo operaterja je bilo zelo zahtevno, saj je ta moral poznati kar nekaj številk na pamet in se hkrati pogovarjati z osebo na drugi strani žice. Ves čas je moral biti na delovnem mestu in skrbeti za vse klice v podjetju. Kasneje se je razvila avtomatska telefonska centrala, pri kateri so lahko klicatelji sami izbrali telefonsko številko in niso več potrebovali govoriti z operaterjem. Časovno so jim sledile mehanske centrale in nato še elektronske, ki so samodejno povezovale ter usmerjale klice. Za olajšanje komunikacije v podjetjih in za boljšo organizacijo dela so centrale ključne: preusmerjajo klice na določeno osebo ali oddelek, omogočajo čakanje na liniji s sporočilom, snemajo pogovore, omogočajo shranjevanje sporočil v glasovni predal in nudijo kratke informacije ali navodila. Danes še vedno delujejo analogne in digitalne centrale; slednje omogočajo višjo kakovost komunikacije in več funkcij. Najnovejše so rešitve, ki delujejo prek interneta (VoIP) in so zelo napredne. Omogočajo povezovanje z večjim številom poslovnih enot in podpirajo tudi delo na daljavo. Imajo številne druge prednosti, so hitrejše in dajejo bolj profesionalen vtis kličočim, lahko upravljajo več klicev hkrati ter znižujejo stroške zaradi sodobnih sistemov.

Možni so tudi video klici, povezave z računalniki in upravljanje prek mobilnih telefonov. S temi sistemi je komunikacija v podjetjih in drugih ustanovah vse bolj učinkovita.